Konima sho Omutumwa a lesha oshinyolwa tashi popi kombinga yuupyakadhi wokwaa simaneka elaka lyOshiwambo painyolwa, sha li sha piti moshikundaneki The Namibian, Omutumwa okwa pula aanyoli opo ya popye kutya oshike naanaa hashi etitha uupyakadhi mbwoka ya hokolola moshinyolwa shawo. Nuupyakadhi mbuka otawu kandulwa po ngiini.

Jacobina Ndinelao Shonena, Ndinelago Ngulu, naMagnaem Mvula oya yamukula ihe ngeyi:

Enyamukulo kokartikela ka li mOshifokundaneki sho-The Namibian yefiku 1 laJuli 2022, okali taka popi kombinga yokuhafimaneka elaka momahangano, meengeshefa nomoikundaneki.

Oshinima eshi shokuhafimaneka elaka oshi na oimbide ihapu ngaashi: owino melaka, ovatotiveta moshilongo, okuhalongifa elaka eli moikondo ya yooloka yopapangelo, nomahangano opaumwene, eenghundana dOshiwambo ko-TV ohadi kala da kulupa do ohadi kala melaka la lumbakanifwa noinailongotya nokutoloka oshitya noshitya ponhele yetumbulo li na elityo, sho oshilongo shihe na ombelewa oyo hai ungaunga nomalaka omoshilongo omo hamu dutwa omilandu odo di lile po omalaka nayo oya kuma elaka li kale inaali fimanekwa.

OVANAPOLITIKA NOSHIWAMBO

Pakutala oupyakadi ou otau kandulwa po ashike ngeenge ovatotiveta vetu navo tava pewa omhito va kale hava eta po oyeetwa po yavo melaka olo tava  popi memanguluko pefimbo ve li mOmutumba wOpashiwana. Eshi otashi ka xwaxwameka ovalongifi velaka lOshiwambo ve litule mo oku li popya nomukumo.

Omunapolitika ngeenge ta popi noshiwana ndele elaka olo ha duma nohali udika ko nawa momudingonoko omo ta popi oshipopiwa ne shi ninge melaka olo.

Ovanhu ovo ve li ovanailonga moikundaneki tava longifa elaka lihe li pamufika vo tava toloka elaka lihe li mondjila nopamufika, ile ta toloka oshitya noshitya ndele ita toloka etumbulo li uditike. Peemhito dimwe kave na owino wokushanga pamhango yelaka, ashike ovanhu ava otava dulu okukala eenghulungu mokupopya ashike pakushanga inava pya nawa.

Ovanailonga ovo hava longele omahangano /eengeshefa nava pewe omhito yokuya komadeulo opakafimbo ile va tumwe kelihongo opo va ka pyokolwe melaka noku va deula momishingo nomikalo dokutoloka opo va toloke oinyolwa ile eenghundana da fatuka nawa do da yelela keshe  omuleshi nomupwilikini.

Shikwao vali ovo va hala okukala ovanailonga ve lile po oinyanyangidwa ile oikwakutolokwa meembelewa domahangano, eengeshefa noikundaneki nava kale ve lihonga limwe lomalaka Oshiwambo.

KONGENI OVASHIIVINAWA VELAKA

Vamwe vomoovene vomahangano kave shi ovapopi vomalaka Oshiwambo nokave shi nhumbi elaka olo li na okushangwa. Ohava tolokelwa oinyolwa yavo kovanailonga vavo ovo ve li ovapopi velaka nande inava pya nawa mokulishanga pamhango.

Monghalo i li ngaha omahangano ile eengeshefa osho yo oifokundaneki nava fye oshisho va konge ovashiivinawa velaka lOshiwambo, va leshulule nokuwapaleka omushangelo ile etoloko, opo etumwalaka li kale la yela nawa.

OMBULULU MOMULANDU WEHONGO

Ouministeli wEhongo, Ounghulungu nOikwashiwana moNamibia owa yandja oufemba ounona ve lihonge elaka okudja mondodo 1-3 opo va xumife komesho elaka nomufyuululwakalo. Eshi otashi pandulilwa oshikondo eshi omolwomulanduveta ou tau tungu po omukangha wa kola welaka.

Ashike natango eefikola oda pewa oufemba wokulongifa Oshingilisha meendodo edi dinini. Eshi otwa tala namo omu na ombululu omo tamu dulu okupitila enwefemo lodino yelaka molwaashi omuhongi oku na enwefemo lihapu mokaana.

Shikwao vali omulanduveta wehongo mondodo 4-12 elaka lotete oli li mo ongoshilongwa, ashike itashi imbi omuhongwa a xume komesho ngeenge okwe shi dopa, ovahongwa opo nee va monena kutya mboli elaka lavo inali fimana.

OMAFIYAFANO PO MOSHIWAMBO

Napa kale hapa ningwa omafiyafano eemhata, taa ningwa mOshiwambo. Omupopi oo tapopi oitwa tai tomho ye ta longifa elaka la tova, ile tava shange omatotwahokololo, okutota oitevo/omalitango, oidano noiimbo, naau nee a talwa oye a dengambada na pewe omaano efindano eli a hanga, nena eshi otashi tu ovanhu omukumo opo va kale ovalongifi vawa velaka.

Oshinyangadalwa eshi ngeno nashi kale komapepe omukwashiwana keshe oo a hala okukaleka po omufyuululwakalo waye. Momafiyafano aa namu kale hamu ifanenwa ovalihongi opo vahokwifwe elaka.

OMBELEWA YOMALAKA

Oshilongo shetu kashi na ombelewa oyo hai ungaunga noipambele yOmalaka moshilongo oyo tai kala i lile po exumifokomesho lomalaka moshilongo ashishe.  Ombelewa ei ngeno otai kala noshinakuwanifwa shokuninga omapekapeko/omashitililo e na sha noikwamalaka noku a tula pamufika moukumwe.

Oshilongo Namibia nashi ete po ombelewa oyo i lile po omalaka, notai kala tai pashukile eduto lomilandu domalaka, tai xwaxwameke ekulo lomalaka omoshilongo osho yo oku a tula pamufika u fike pamwe moshilongo.

NEKWA LITOKA

Ovadali vomapupi opaife navo ove na mo onhumbo yasha moshinima shokuhahokwifa ounona elaka lOshiwambo, shaashi luhapu ngeenge tava popi nomaludalo avo otava sholoshosha shaashi vati ngeenge okwa monika ta popi Oshiwambo oku wete e li pedu.

Ye Omuwambo okwa tile Nekwa litoka oye ngoo Nyoko, ooina yovanhu kava lililwa. Ounona nava hongwe okupopya Oshiwambo nongeenge tava ningi omapuko nava pukululwe.

Aishe oyo ya tumbulwa metetekelo, monena ngeenge oya tulwa moilonga keshe omupopi wOshiwambo ota hokwa okupwilikina oipopiwa, nokulesha oinyolwa ya nyolwa nounghulungu melaka eli a nyama.

Namibia ngeno naye nahapupaleke omalaka opambelewa moshilongo shaye, opo a xwaxwameke efimaneko lomalaka omoshilongo.

— Jacobina Ndinelao Shonena naNdinelago Ngulu ovo Ovanambelewa vOmalaka Oshiafrika (Oshikwanyama nOshindonga) mOshitukulwa shEhongo shaShana, Magnaem Mvula oye Omutoloki wEenghundana melaka lOshiwambo moNBC